»Film je bil v razvoju šest ali sedem let, veliko različic scenarija smo morali prekopati, da je nastala zgodba, ki je obenem osebna in vpeta v kolektiv.«

»Želela sem, da bi film funkcioniral kot vrtinec pogledov in akcij, vse počneš z zavedanjem, da te nekdo gleda, da nisi nikoli sam, venomer si del družbenega trenutka.«

»Ali bi prijavil nekoga, ki dela s teboj? Stalen odgovor na to je bil 'ne'. Kaj je razlog za ta 'ne', pa je zgodba filma.«

»Ta odhod domov sem načrtovala kot prikaz prelivanja v stanje, ko stvari postajajo osebne. Ko služba postane zasebna muka, ki jo živiš 24/7.«

»Hrčki živijo in dostojanstveno delajo v Hrčeklandiji, popolni državi s popolnim gospodarstvom. BDP neprestano raste, nezaposlenost ne obstaja, 100 odstotkov prebivalcev se izjavlja za srečne. A seveda kot vsak poskus nasilne ureditve popolne družbe ima tudi svet hrčkov svojo temno plat, ki jo postopoma odkrivamo skozi film.«

»Tradicionalno moški pač veljajo za tiste, ki redkeje ubesedijo svoja čustva, in ravno s to prepreko se skozi zgodbo spopadata oba glavna lika.«

»Še danes verjamem, da nas je humor rešil.«

»To, kaj se bo zgodilo, ko bo publika v dvorani in začela dihati s filmom, se ne da predvideti. Samo upaš lahko, da bo rezultat lep.«

»Toda ljubezenski filmi nikdar niso govorili 'le' o ljubezni, melodrama, eden temeljnih filmskih žanrov, ki so ga krstili tudi kot 'ženski film', je v enaki meri govorila o ljubezenskih čustvih kot o spolni in razredni politiki.«